-
1 run
1. present participle - running; verb1) ((of a person or animal) to move quickly, faster than walking: He ran down the road.) teči2) (to move smoothly: Trains run on rails.) teči3) ((of water etc) to flow: Rivers run to the sea; The tap is running.) teči4) ((of a machine etc) to work or operate: The engine is running; He ran the motor to see if it was working.) teči; spraviti v tek5) (to organize or manage: He runs the business very efficiently.) voditi6) (to race: Is your horse running this afternoon?) tekmovati7) ((of buses, trains etc) to travel regularly: The buses run every half hour; The train is running late.) voziti8) (to last or continue; to go on: The play ran for six weeks.) biti na sporedu9) (to own and use, especially of cars: He runs a Rolls Royce.) voziti10) ((of colour) to spread: When I washed my new dress the colour ran.) razlivati se11) (to drive (someone); to give (someone) a lift: He ran me to the station.) peljati12) (to move (something): She ran her fingers through his hair; He ran his eyes over the letter.) iti skozi; premikati13) ((in certain phrases) to be or become: The river ran dry; My blood ran cold (= I was afraid).) postati2. noun1) (the act of running: He went for a run before breakfast.) tek2) (a trip or drive: We went for a run in the country.) izlet3) (a length of time (for which something continues): He's had a run of bad luck.) obdobje4) (a ladder (in a stocking etc): I've got a run in my tights.) spuščena zanka5) (the free use (of a place): He gave me the run of his house.) prosta uporaba6) (in cricket, a batsman's act of running from one end of the wicket to the other, representing a single score: He scored/made 50 runs for his team.) kurnik7) (an enclosure or pen: a chicken-run.)•- runner- running 3. adverb(one after another; continuously: We travelled for four days running.) zapored- runny- runaway
- rundown
- runner-up
- runway
- in
- out of the running
- on the run
- run across
- run after
- run aground
- run along
- run away
- run down
- run for
- run for it
- run in
- run into
- run its course
- run off
- run out
- run over
- run a temperature
- run through
- run to
- run up
- run wild* * *I [rʌn]nountekanje, tek, sport vztrajnostni tek, tekmovanje, dirka, hiter galop; naval, lov ( for na), hajka; hoja, vožnja, (hitro) potovanje; pot, izlet, sprehod; jadranje; brzi koraki, hiter tempo, hitra kretnja, premik, hiter padec, beg; zalet, zagon, napad, juriš; figuratively potek, smer, ritem, tendenca, moda; nepretrgana vrsta, niz, serija, nepretrgan čas, trajanje; American potok, reka, jarek; tok, struja, plima, valovi; prost dostop (do), prosta uporaba; trop, jata; pašnik, ograda, ograjen prostor za živino, za perutnino; sankališče; commerce veliko povpraševanje (on po, za), dobra prodaja, trajen uspeh; commerce kakovost, kvaliteta, vrsta, sorta; music hitra vrsta tonov, gostolevek, rulada; theatre čas izvedbe, trajanje (gledališke igre), uprizarjanje, prikazovanje, nepretrgana vrsta predstav; (karte) sekvenca; naklada (časopisa); technical delovni čas (o strojih); presek, prerez, splošnost, večina; technical tračnica; deska za vkrcavanje in izkrcavanje; odvodna cevat the run, on the run — v tekuin the long run — sčasoma, končno, konec koncevon the run — na nogah, nepretrgoma zaposlen, ki leta sem in tja; military ki je na umiku, na begua run to Bled — vožnja, izlet, skok na Bleda run of ill luck — nepretrgana smola, vrsta nesrečthe common (ordinary) run of people — običajni, poprečni tip ljudito be in the run — teči, dirkati, figuratively kandidiratito be on the run — teči, tekati po poslih, biti vedno na nogah, tekati sem in tjathis inn is quite out of the common run of country inns — ta gostilna je čisto različna od običajnega tipa podeželskih gostiščeverything went with a run — vse je šlo gladko, kot namazanoto have s.o. on the run colloquially pognati kogato have a run for one's money figuratively priti na svoj račun, zabavati se za svoj denarto have the run of s.o.'s house — imeti prost dostop v hišo kake osebe, počutiti se pri kom domaII [rʌn]intransitive verb & transitive verbI.intransitive verb1.teči, tekati, drveti, dirkati, udeležiti se dirke; voziti, hiteti, podvizati se; bežati, pobegniti, umakniti se ( from od), popihati jo, pobrisati jo; navaliti, jurišati (at, on na); hitro potovati, voziti se, pluti, redno voziti, vzdrževati promet; potegovati se ( for za), biti kandidat, kandidirati; hitro, naglo se širiti (novica, ogenj); (o času) poteči, preteči, miniti, bežati; trajati, teči, vršiti se (šola, pouk)to run amok (amuck) — pobesneti, letati kot nor, izgubiti popolnoma oblast nad sebojto run for it, to cut and run colloquially popihati jo, zbežatito run with the hare and hunt with the hounds figuratively skušati biti v dobrih odnosih z dvema nasprotnima si strankamarun for your lives! — reši se, kdor se more!to run for luck American poskusiti kaj na slepo srečoto run mad — zblazneti, znoretito run to meet s.o. — teči komu naprotito run to meet one's troubles figuratively vnaprej si delati skrbito run for an office — potegovati se, konkurirati, biti kandidat, kandidirati za neko službeno mesto (službo)he who runs may read it figuratively na prvi pogled se to vidi, to se da brez težave razumetitime runs fast — čas beži, hitro tečeto run on the wheels figuratively gladko iti;2.vrteti se, obračati se (on okoli); premikati se, kretati se, gibati se, kotaliti se, jadrati; (o stroju) delovati, biti v pogonu, obratovati, funkcionirati; (o tovarni itd.) biti odprt, delati; (o denarju) biti v obtoku, v prometu; (o vodi) teči, razliti se, izlivati se; (o morju) valovati; segati, raztezati se, razprostirati se; (o rastlinah) bujno rasti, pognati, iti v cvet, hitro se razmnoževati; (o menici) imeti rok veljave, teči, veljati; (o cenah) držati se; juridically ostati v veljavi; theatre biti na sporedu, uprizarjati se, predstavljati se, predvajati se, igrati se, dajati se; (o barvah) razlivati se, puščati barvo; (o očeh, nosu, rani) solziti se, cureti, kapati, gnojiti se; (o kovinah) taliti se; (o ledu) (raz)topiti se, kopneti; (o besedilu) glasiti se; (s pridevnikom) postati, nastati, bitimy blood ran cold figuratively kri mi je poledenela v žilahto run dry — posušiti se; biti prazen; figuratively onemoči, biti izčrpanto run to fat — (z)rediti se, postati debelthe garden runs east — vrt sega, se razteza proti vzhoduto run high — dvigati se, rastito run hot — postati vroč, segreti sethe lease runs for ten years — zakupna pogodba teče, velja deset letto run riot — (s)puntati se, upreti se; podivjati, pobesneti, (o rastlinah) bujno se razrastito run round in cercles figuratively kazati veliko aktivnost, a malo uspehathat runs to sentiment — to sega, gre človeku do srcawe ran short of coal — premog nam je pošel, zmanjkalo nam je premogamy supplies are running low — moje zaloge se manjšajo, gredo h krajuto run wild — podivjati; izroditi se, spriditi se, biti neukrotljivwords ran high — padle so ostre besede; prišlo je do ostrih besed, do hudega prerekanjathe works have ceased running — tovarna je ustavila delo;II.transitive verb1.preteči, preiti, teči skozi (čez), drveti (čez), voziti (skozi), preleteti, prepluti, prejadrati; teči (s kom) za stavo; figuratively meriti se (s kom); dirkati; hunting poditi, goniti, zasledovati; zbežati (iz), ubežati, zapustiti (deželo); opraviti (pot, naročilo)to run a blockade military prebiti blokadoto run s.o. close (hard) — teči za kom, biti komu za petamito run errands — opravljati nakupe (naročila), tekati po poslih, opravkihto run 30 knots nautical pluti s hitrostjo 30 vozlovto run messages — prinašati, prinesti sporočilato run a race — tekmovati v teku (dirki), dirkatito run a scent — iti za sledjo, slediti slediwe must let the things run its course — moramo pustiti, da gre stvar svojo potI'll run you to the tree over there — tekmoval bom s teboj v teku do onega drevesa;2.upravijati, voditi; predelati ( into v); spraviti v tek, v gibanje, v delovanje, pustiti, da nekaj teče, točiti; zakotaliti; gnati, goniti, poditi (konja); vpisati (konja) za dirko; pasti (živino); odpraviti, odpremiti, premestiti, transportirati; tihotapiti; zabiti ( into v), zasaditi, zariti, zadreti, zabosti (nož); spustiti, dati v promet, držati v pogonu (stroj); postaviti kot kandidata ( for za); izpostaviti se, biti izpostavljen; zabresti, pustiti zabresti (v); zaleteti se (v); (kovino) taliti; (o reki) nanositi (zlato); American potegniti (črto, mejo)to run debts — biti v dolgovih, zabresti v dolgoveto run the gauntlet figuratively biti izpostavljen ostri kritikito run one's head against the wall — zaleteti se z glavo v zid, riniti z glavo skozi zid (tudi figuratively)to run a horse — goniti, priganjati konja; vpisati (prijaviti) konja za dirkoto run logs — sploviti hlode, lesto run risks — tvegati, riskiratito run the show slang figuratively biti šef, voditi (neko) podjetjeto run a high temperature medicine imeti visoko vročinoIII [rʌn]adjective (o tekočini) iztekel, odcurel; raztopljen; vlit; raztaljen, staljen; nautical ki je dezertiral, dezerterski; (o ribi) ki se je preselila iz morja v reko na drstenje; (mleko) sesirjen; colloquially utihotapljen, nezakonito uvožen -
2 hazard
['hæzəd] 1. noun((something which causes) a risk of harm or danger: the hazards of mountain-climbing.) tveganje2. verb1) (to risk; to be prepared to do (something, the result of which is uncertain): Are you prepared to hazard your life for the success of this mission?) tvegati2) (to put forward (a guess etc).) tvegati•- hazardousness* * *I [haezəd]nounslučaj; tveganje, nevarnost; igra na slepo srečo; sport ovira, zapreka (golf); plural vremenske muheto run a hazard — tvegati, biti v nevarnostiBritish English winning hazard — zadetek (biljard)British English losing hazard — pogrešek (biljard)II [haezəd]transitive verbtvegati, upati si, postaviti na kocko -
3 risk
[risk] 1. noun((a person, thing etc which causes or could cause) danger or possible loss or injury: He thinks we shouldn't go ahead with the plan because of the risks involved / because of the risk of failure.) tveganje2. verb1) (to expose to danger; to lay open to the possibility of loss: He would risk his life for his friend; He risked all his money on betting on that horse.) tvegati2) (to take the chance of (something bad happening): He was willing to risk death to save his friend; I'd better leave early as I don't want to risk being late for the play.) tvegati•- risky- at a person's own risk
- at own risk
- at risk
- at the risk of
- run/take the risk of
- run/take the risk
- take risks / take a risk* * *I [risk]nounsmelost, drznost; tveganost, nevarnost; rizikoat all risks — stavljajoč vse na kocko, tvegajoč vse, ne oziraje se na izgube, na slepo srečo, tjavdanat one's own risk — na svojo lastno odgovornost, na lasten rizikoto run risks, to take risks — tvegati, riskirati, izpostaviti se ali biti v nevarnostiII [risk]transitive verbtvegati, riskirati, staviti na kocko (življenje, premoženje), izpostaviti nevarnosti ali nesreči; upati si -
4 bristle
['brisl](a short, stiff hair on an animal or brush: The dog's bristles rose when it was angry.) kocina- bristly* * *I [brísl]nounkocina, ščetina; plural razdražljiva čudto set up s.o.'s bristles — razdražiti kogato set up one's bristles — razjeziti, naježiti seII [brísl]intransitive verb & transitive verbježiti, namrščiti seto bristle with dangers (difficulties, mistakes) — biti poln nevarnosti (težav, napak) -
5 danger
['dein‹ə]1) (something that may cause harm or injury: The canal is a danger to children.) nevarnost2) (a state or situation in which harm may come to a person or thing: He is in danger; The bridge is in danger of collapse.) nevarnost•* * *[déindžə]noun(to za) nevarnost; grožnja, pretnjato run the danger, to run into danger — izpostaviti se nevarnosti -
6 head
[hed] 1. noun1) (the top part of the human body, containing the eyes, mouth, brain etc; the same part of an animal's body: The stone hit him on the head; He scratched his head in amazement.) glava2) (a person's mind: An idea came into my head last night.) pamet3) (the height or length of a head: The horse won by a head.) dolžina glave4) (the chief or most important person (of an organization, country etc): Kings and presidents are heads of state; ( also adjective) a head waiter; the head office.) glava; glaven5) (anything that is like a head in shape or position: the head of a pin; The boy knocked the heads off the flowers.) glava, glavica6) (the place where a river, lake etc begins: the head of the Nile.) izvir7) (the top, or the top part, of anything: Write your address at the head of the paper; the head of the table.) vrh8) (the front part: He walked at the head of the procession.) čelo9) (a particular ability or tolerance: He has no head for heights; She has a good head for figures.) nadarjenost10) (a headmaster or headmistress: You'd better ask the Head.) predstojnik11) ((for) one person: This dinner costs $10 a head.) na osebo12) (a headland: Beachy Head.) rt13) (the foam on the top of a glass of beer etc.) pena2. verb1) (to go at the front of or at the top of (something): The procession was headed by the band; Whose name headed the list?) biti na čelu2) (to be in charge of; to be the leader of: He heads a team of scientists investigating cancer.) voditi3) ((often with for) to (cause to) move in a certain direction: The explorers headed south; The boys headed for home; You're heading for disaster!) iti proti4) (to put or write something at the beginning of: His report was headed `Ways of Preventing Industrial Accidents'.) nasloviti5) ((in football) to hit the ball with the head: He headed the ball into the goal.) udariti z glavo•- - headed- header
- heading
- heads
- headache
- headband
- head-dress
- headfirst
- headgear
- headlamp
- headland
- headlight
- headline
- headlines
- headlong
- head louse
- headmaster
- head-on
- headphones
- headquarters
- headrest
- headscarf
- headsquare
- headstone
- headstrong
- headwind
- above someone's head
- go to someone's head
- head off
- head over heels
- heads or tails?
- keep one's head
- lose one's head
- make head or tail of
- make headway
- off one's head* * *I [hed]adjectiveglavni, na čeluBritish English head boy — najboljši dijak v razreduhead waiter — glavni natakar, plačilniII [hed]nounglava; dolžina glave (pri konjskih dirkah); pamet, razum, nadarjenost; vodja, voditelj, predstojnik; šolski direktor, -ica; glava kovanca; glava, vrh, gornji del, vzglavje (strani, postelje, knjige, pisma, stopnišča itd); glava žeblja, kladiva, bucike; višek, kriza; pena na pivu, mleku; rogovje (srnjadi); oseba, komad, kos, glava (živine); stržen čira; izvir reke; zajezena voda; pritisk pare zraka, plina, vode; predgorje, rt; familiarly plačilni, glavni natakar; streha na vozu; glavna točka (govora), poglavje (knjige), rubrika, stolpič (v časopisu); economy postavka (v računu, fakturi), kategorija; slang latrinaabove one's head — težko razumljivo, prepametno za kogaby a short head — za dolžino nosu, figuratively z majhno prednostjothe head and front — bistvo, politics glava zarote, vodja uporafrom head to foot — od nog do glave, popolnomahead first ( —ali foremost) — z glavo naprej, figuratively nepremišljenohead over heels — narobe, do ušes, na vrat na nosover one's head — viseč nad glavo (nevarnost); težko razumljivoout of one's own head — sam od sebe, sam, na lastnem zeljnikutwo heads are better than one — kolikor glav, toliko mislislang King's (Queen's) head — poštna znamkahead, cook and bottle washer — kdor s svojim vedenjem poudarja svojo veljavofiguratively on your head be it! — naj gre na tvojo glavo, ti si odgovorenten head of cattle — deset glav živine;Z glagoli: to beat s.o.'s head off — prekositi kogafiguratively to break one's head — glavo si razbijatito carry one's head high — nositi glavo pokonci, biti ponosento come to a head — priti do krize, zaostriti semedicine zagnojiti se, dozoreti (čir); slang to do a thing on one's head — igraje kaj napravitito drag in by the head and ears — s silo privleči, za ušesa privlečito give s.o. his head figuratively popustiti uzdeto get s.th. through one's head — doumeti, razumeti kajto go over s.o.'s head — biti pretežko za kogato go to s.o.'s head — v glavo stopitithis horse eats his head off — ta konj več pojé, kot je vredento have a head — imeti "mačka"to have one's head in the clouds figuratively živeti v oblakih, sanjaritito have a head like a sieve — imeti glavo kot rešeto, biti pozabljivfiguratively to keep one's head above water — obdržati se nad vodo, životaritito knock s.th. on the head — onemogočiti kajto lay ( —ali put) heads together — glave stikati, posvetovati seto let s.o. have his head — pustiti komu delati po svoji glavito lie on s.o.'s head — biti komu v bremeI cannot make head or tail of — ne razumem, ne vidim ne repa ne glaveto make head — izbiti na čelo, napredovatito put s.th. into s.o.'s head — vtepsti komu kaj v glavoto put s.th. into one's head — vtepsti si kaj v glavoto put s.th. out of s.o.'s head — izbiti komu kaj iz glaveto put s.th. out of one's head — izbiti si kaj iz glaveto run in s.o.'s head — vrteti se komu po glavito take s.th. into one's head — v glavo si kaj vtepstito talk over s.o.'s head — za koga preučeno govoritito talk s.o.'s head off — utruditi koga z nenehnim govorjenjemto talk through the back of s.o.'s head — neprestano v koga govoritito throw o.s. at the head of — obesiti se komu za vratto turn s.o.'s head — glavo komu zmešatito work one's head off — pretegniti se od dela, garatiheads I win, tails you lose — izgubiš v vsakem primeruIII [hed]1.transitive verbvoditi, biti na čelu, priti na čelo; zapovedovati; prekositi, prekašati; obiti (reko) pri izviru; dati naslov, glavo (pismu itd.); obrezati, odsekati vrh (stebla, krošnjo drevesa); upreti se, nasprotovati, postaviti se po robu; obrniti proti; sport udariti žogo z glavo;2.intransitive verb -
7 safe
I 1. [seif] adjective1) ((negative unsafe) protected, or free (from danger etc): The children are safe from danger in the garden.) varen2) (providing good protection: You should keep your money in a safe place.) varen3) (unharmed: The missing child has been found safe and well.) nepoškodovan4) (not likely to cause harm: These pills are safe for children.) varen5) ((of a person) reliable: a safe driver; He's a very fast driver but he's safe enough.) zanesljiv•- safeness- safely
- safety
- safeguard 2. verb(to protect: Put a good lock on your door to safeguard your property.) zavarovati- safety lamp
- safety measures
- safety-pin
- safety valve
- be on the safe side
- safe and sound II [seif] noun(a heavy metal chest or box in which money etc can be locked away safely: There is a small safe hidden behind that picture on the wall.) blagajna* * *I [séif]adjectivevaren, siguren, zanesljiv; dobro čuvan; nenevaren; zdrav, cel, nepoškodovan, ki je v dobrem stanju, srečen; previden, ničesar ne tvegajočas safe as houses colloquially popolnoma, absolutno varensafe arrival commerce srečno dospetje (o blagu)a safe catch (cricket) dobra žogaa safe man — zanesljiv, zvest človeksafe receipt commerce v redu prejemis it safe to go there? — je varno iti tja?the bridge is not safe — most ni varen, zanesljivthis dog is not safe to touch — nevarno je, dotakniti se tega psato be on the safe side — biti na varnem, iti brez nevarnostiI want to be on the safe side — ne maram se po nepotrebnem spuščati v nevarnosti, ne maram ničesar tvegatito err on the safe side — napraviti napako, a brez škodeto keep s.th. safe — (s)hraniti kaj na varnemto play safe — varno iti; zaradi varnostiII [séif]nounvarna jeklena blagajna; sef (safe); colloquially blagajna; shramba, omara za živila, za hrano -
8 safety
noun (the state of being safe: I worry about the children's safety on these busy roads; a place of safety; ( also adjective) safety goggles; safety helmet.) varnost* * *I [séifti]nounvarnost, sigurnost, netveganost; zanesljivost (postopka, mehanizma), dobro stanje; archaic varna (s)hranitev; varovalo (pri puški); puška z varovalomwith safety — varno, brez nevarnosti, brez rizika ali tveganja; figuratively zaščita proti nezgodisafety first! — varnost predvsem!there is safety in numbers — če nas je več, je varneje; številke ne lažejoto play for safety — igrati oprezno, figuratively ničesar ne tvegati, biti previdenII [séifti]adjectivevarnosten -
9 out
(to allow to come in, go out: Let me in!; I let the dog out.) spustiti noter, izpustiti* * *I [áut]adjectivezunanji; sport ki ni na udarcu (kriket), ki ni na domačem igrišču, ki je izven igrišča; politics ki ni v vladi; ki odhaja (vlak)II [áut]adverb1.2.zunaj, zdoma ( he is ŋ zunaj je, ni ga doma);3.ne na delu ( a day ŋ prost dan);4.militaryna (bojnem) polju, nautical na morju;5.ne v zaporu ( out on bail na svobodi proti kavciji);6.priobčen (knjiga the book came out in June), predstavljen javnosti (dekle);7.odkrit ( the secret is ŋ tajna je prišla na dan);8.sportzunaj, ven, ne v igri, izven igrišča; (boks) knockoutiran;9.politicsne v vladi ( the democrats are ŋ);10.ne v vaji ( my fingers are ŋ);11.porabljen, ne na zalogi ( the potatoes are ŋ);12.do kraja, čisto (to hear s.o. ŋ koga do kraja poslušati, tired ŋ čisto izčrpan);13.izpahnjen (roka), ki preplavlja (reka);14.napačen, zmoten ( his calculations are ŋ njegovi računi so napačni);15.dan v najem (zemlja), izposojen (knjiga);16.jasno, glasno ( to laugh ŋ glasno se zasmejati, speak ŋ! govori glasneje!, povej že jasno in glasno!);17.aeronauticskončan (pogovor);18.raznoout and out — popolnoma, docelaout and about — (zopet) na nogah, pokonciout and away — daleč (najboljši itd.)to be out — miniti, ne biti v modi, biti na izgubi, biti zunaj, ne biti doma, ne priti v poštev, iziti (knjiga), ne goreti, biti ugašenthat is out! — ne pride v poštev!to be out for s.th. — iskati kaj, zavzeti se za kajto be out with s.o. — ne biti več prijatelj, biti hud na kogato have it out with s.o. — razčistiti stvar s komout with him! — ven ga vrzi!III [áut]prepositioniz, ven, izven, zaradifrom out — iz, izvento be out of one's depth — ne znati dovolj; prevzeti seto be out of a thing — ne imeti več česa, zmanjkatito bo out of it — ne imeti pojma, ne biti vključenout of keeping with — neharmoničen, neprimerenout of place — ne na pravem mestu, neumestenout of the question — nemogoče, ne pride v poštevout of shape — izmaličen, v slabi kondicijiout of sorts — razdražljiv, sitenout of the way — odročen, nenavadenout of wedlock — nezakonski, ne v zakonu (otrok)out of one's own head — sam od sebe, na svojo pobudoeconomy out of stock — razprodan, ne več na zalogiIV [áut]interjectionpoberi se!, izgini!archaic out upon you! — sram te bodi!V [áut]1.transitive verb(s silo) ven vreči; knockoutirati;2.intransitive verbpriti na danVI [áut]nounzunanja stran; izhod (tudi figuratively)printing izpustitev besede ali besed v tekstu; American plural spor; American economy plural pošle zaloge ali blago; politics plural tisti ki niso na oblasti, opozicija; American at outs with everyone — z vsemi skregan -
10 bear
I [beə] past tense - bore; verb1) ((usually with cannot, could not etc) to put up with or endure: I couldn't bear it if he left.) prenesti2) (to be able to support: Will the table bear my weight?) vzdržati3) ((past participle in passive born [bo:n]) to produce (children): She has borne (him) several children; She was born on July 7.) roditi (se)4) (to carry: He was borne shoulder-high after his victory.) nositi5) (to have: The cheque bore his signature.) nositi6) (to turn or fork: The road bears left here.) zaviti (proti)•- bearable- bearer
- bearing
- bearings
- bear down on
- bear fruit
- bear out
- bear up
- bear with
- find/get one's bearings
- lose one's bearings II [beə] noun(a large heavy animal with thick fur and hooked claws.) medved- bearskin* * *I [bwə]nounzoology medved; figuratively neotesanec, neroda; borzni špekulant na padec vrednot; nautical slang metlaa bear leader — inštruktor in spremljevalec mladeniča, spremljevalec blaziranega tujcasell not the bear's skin before you have caught the bear — ne delaj računa brez krčmarja, ne zidaj gradov v oblakihastronomy Great (Little) Bear — Veliki (Mali) vozcommerce bear operation — borzna špekulacija na padec cenhad it been a bear it would have bitten you — zmotil si se; ni bilo tako strašno kot je kazaloII [bwə]transitive verb & intransitive verbcommerce špekulirati na borzi na padec cen; znižati vrednost papirjev na borzi, zbijati cene na tržiščuIII [bwə]1.transitive verbnositi, nesti; prenesti, pretrpeti, prenašati; podpreti, podpirati; dopustiti, dopuščati; roditi; pridelati; občutiti;2.intransitive verbzdržati; trpeti; peljati (pot); usmeriti se; biti ploden, (ob)roditi; uspetito bear the blame — biti kriv, vzeti krivdo naseto bring to bear — vplivati; uveljaviti, ureditito bear evidence ( —ali witness) — pričati, dokaz(ov)atito bear no grudge against s.o. — ne zameriti komuto bear in hand — imeti v oblasti; pomagatito bear in mind — misliti na kaj, upoštevatito bear o.s. well — dobro se držatito bear a part — biti deležen; imeti vlogo -
11 stake
[steik] I noun(a strong stick or post, especially a pointed one used as a support or as part of a fence.) kolII 1. noun(a sum of money risked in betting: He and his friends enjoy playing cards for high stakes.) vložek pri stavi2. verb(to bet or risk (money or something of value): I'm going to stake $5 on that horse.) staviti- at stake* * *I [stéik]nounkol, drog; oporni kol; mučilni kol; mejni kol (steber); majhno nakovalo; sport drog kot zapreka (za preskakovanje pri konjskih dirkah)the stake figuratively grmada, smrt na grmadito pull up stakes American slang iti proč, odseliti seII [stéik]transitive verbopremiti, podpreti s koli; privezati (žival) na kol; predreti s kolom; nakoličiti (koga) (kazen)to stake off a claim — s količki označiti zemljišče, ki ga nekdo vzame pri naselitviIII [stéik]nounvložek (zastavek) (pri igri, pri stavi); figuratively interes, delež; plural vloženi denar v stave pri konjskih dirkah; nagrada, dobiček; konjske dirke; figuratively rizik, tveganje, nevarnostmaiden stakes — dirka le s konji, ki še niso nikoli zmagalito be at stake — biti na kocki (v nevarnosti, v vprašanju)what is at stake? — za kaj gre?to sweep the stakes — dobiti vse stavne vložke (na dirki), pospraviti ves dobičekIV [stéik]transitive verbstaviti (denar) (on na), figuratively staviti na kocko; nesigurno vložiti (denar); zastaviti dobro besedo (on za); American slang pomagati (komu) na noge, podpreti (koga) -
12 fall
[fo:l] 1. past tense - fell; verb1) (to go down from a higher level usually unintentionally: The apple fell from the tree; Her eye fell on an old book.) pasti2) ((often with over) to go down to the ground etc from an upright position, usually by accident: She fell (over).) pasti, prevrniti se3) (to become lower or less: The temperature is falling.) padati4) (to happen or occur: Easter falls early this year.) pasti, biti5) (to enter a certain state or condition: She fell asleep; They fell in love.) zaspati, zaljubiti se6) ((formal: only with it as subject) to come as one's duty etc: It falls to me to take care of the children.) pripasti2. noun1) (the act of falling: He had a fall.) padec2) ((a quantity of) something that has fallen: a fall of snow.) padavina3) (capture or (political) defeat: the fall of Rome.) padec4) ((American) the autumn: Leaves change colour in the fall.) jesen•- falls- fallout
- his
- her face fell
- fall away
- fall back
- fall back on
- fall behind
- fall down
- fall flat
- fall for
- fall in with
- fall off
- fall on/upon
- fall out
- fall short
- fall through* * *I [fɔ:l]1.intransitive verb(in, to, from) pasti, padati; pripasti, pripadati; podreti, prevrniti, zgruditi se; popustiti, popuščati; upadati; spustiti se; zoology roditi se; spuščati se; izlivati se; viseti; (z)manjšati, poleči se; poginiti; podleči; z vnemo se lotiti; propadati; zgoditi se; morati;2.transitive verb American dialectalsekati drevesao fall adoing — začeti kaj (npr. alaughing zasmejati se)to fall to blows — stepsti, spopasti seto fall foul of — spopasti se, napasti; prepirati seto fall into conversation with s.o. — začeti pogovor s komto fall on a sword figuratively narediti samomorto fall on one's feet — imeti srečo, izvleči seII [fɔ:l]nounpadanje, padec, upadanje; padavina; pobočje, strmina, reber; spuščanje; slap; propad; poraz; smrt; music kadenca; sečnjato ride for a fall — izpostavljati se nevarnosti, drveti v poguboto try a fall with — boriti, meriti se sto sustain a fall — pasti, padatiIII [fɔ:l]1.nounAmericanjesenthe fall of the year ( —ali leaf) — jesen;2.adjective Americanjesenski -
13 skin
[skin] 1. noun1) (the natural outer covering of an animal or person: She couldn't stand the feel of wool against her skin; A snake can shed its skin.) koža2) (a thin outer layer, as on a fruit: a banana-skin; onion-skins.) lupina3) (a (thin) film or layer that forms on a liquid: Boiled milk often has a skin on it.) koža2. verb(to remove the skin from: He skinned and cooked the rabbit.) odreti- skin flick
- skin-tight
- by the skin of one's teeth* * *I [skin]noun(človeška) koža; anatomy sloj kože; živalska koža, krzno; meh (za vino); slang pivo; slang konj, kljuse; jocosely fant; slang lopov, slepar; botany kožica, luščina, lupina; površina; nautical lesena ali železna oblogathe outer skin — pokožnica, koža vrhnjica, epidermagold-beater's skin — tanka membrana, v kateri se pri kovanju ločujejo lističi zlatawith a whole skin — s celo kožo, nepoškodovanto be in bad skin figuratively biti slabe voljehe is only (he is nothing but) skin and bone — sama kost in koža ga je, zelo mršav jeto escape by the skin of one's teeth — za las odnesti zdravo (celo) kožo, uiti nevarnostiit gets under my skin figuratively colloquially jezi me, razburja meto get under one's skin colloquially iti komu na živce, jeziti (boleti) kogahe has a thick skin — on ima debelo, neobčutljivo kožo, naravoto jump (to leap) out of one's skin figuratively skočiti iz kože, biti ves iz sebe (od veselja, od nestrpnosti, od jeze itd.)to save one's skin, to come (to get) off with a whole skin — célo, zdravo kožo odnestinear is my shirt, nearer my skin figuratively bog je najprej sebi brado ustvaril; vsak je sebi najbližjiII [skin]transitive verb & intransitive verbdati iz kože, odreti; odrgniti, oguliti si kožo; olupiti; slang odreti, prevarati, oslepariti, izropati; American colloquially prekositi; colloquially sleči tesno obleko; prekriti s kožo ( over)to skin alive — živega iz kože dati, figuratively popolnoma potolči, premagatito skin a flint figuratively zelo skopariti, biti zelo skopuški (stiskaški) v vsem -
14 spot
[spot] 1. noun1) (a small mark or stain (made by mud, paint etc): She was trying to remove a spot of grease from her skirt.) madež2) (a small, round mark of a different colour from its background: His tie was blue with white spots.) pika3) (a pimple or red mark on the skin caused by an illness etc: She had measles and was covered in spots.) mozolj4) (a place or small area, especially the exact place (where something happened etc): There was a large number of detectives gathered at the spot where the body had been found.) kraj5) (a small amount: Can I borrow a spot of sugar?) kanček2. verb1) (to catch sight of: She spotted him eventually at the very back of the crowd.) zapaziti2) (to recognize or pick out: No-one watching the play was able to spot the murderer.) prepoznati•- spotless- spotlessly
- spotlessness
- spotted
- spotty
- spottiness
- spot check
- spotlight 3. verb1) (to light with a spotlight: The stage was spotlit.) osvetliti z reflektorjem2) (to show up clearly or draw attention to: The incident spotlighted the difficulties with which we were faced.) usmeriti pozornost na•- on the spot
- spot on* * *I [spɔt]1.nounmesto, kraj; košček zemljišča; medicine pega, mozoljček; figuratively madež; figuratively sramotni madež; lisa (na tkanini), pika, pikica; colloquially majhna količina, trohica; kanček, malce, kaplj(ic)a; bela žoga s črno piko (točko) (biljard), črna točka na enem krajn mize, enako oddaljena od obeh strani mize; plural commerce blago, ki se prodaja za gotovino in dobi takoj pri prodaji; sport slang napoved, kateri konj bo zmagal (na dirkah), napovedan zmagovalni konjon the spot — na mestu, brez odlašanja, takoj; American slang v (življenjski) nevarnosti, v stiski, v škripcihwithout spot — brez napake, neoporečena spot of whisky — požirek, kaplja whiskyjaa delightful spot — čudovit košček (konček, kotiček) zemljetender spot figuratively občutljivo mesto, Ahilova peta; tisto, za kar je nekdo občutljivthe people on the spot — ljudje iz določenega kraja, prebivalcito be on the spot — biti na mestu, biti dorasel položaju; sport biti v formican the leopard change his spot? — ali volk lahko spremeni svojo naravo?he has come out without a spot on his reputation — izvlekel se je iz zadeve brez madeža na svojem ugleduto put s.o. on the spot American slang spraviti koga v zadrego, ugnati ga v kozji rog, vzeti ga na piko;2.adjective economytakoj dobavljiv, dostavljiv; takoj plačljiv; gotovinski; krajevno omejen ( broadcasting — radijska reklama)II [spɔt]transitive verbnapraviti pisano z lisami, s pikami; zamazati, figuratively omadeževati; očistiti (kaj) od madežev (često out); colloquially zapaziti, prepoznati, odkriti narodnost kake osebe; colloquially napovedati (zmagovalca konjske dirke); postaviti na določeno mesto, plasirati; zadeti (tarčo); military točno lokaliziratito spot a criminal — odkriti, izslediti hudodelcahe spotted him at once as an American — takoj ga je prepoznal kot Amerikanca; intransitive verb zamazati se, dobiti madeže -
15 clear
[kliə] 1. adjective1) (easy to see through; transparent: clear glass.) prozoren2) (free from mist or cloud: Isn't the sky clear!) jasen3) (easy to see, hear or understand: a clear explanation; The details on that photograph are very clear.) jasen4) (free from difficulty or obstacles: a clear road ahead.) prost5) (free from guilt etc: a clear conscience.) neobremenjen6) (free from doubt etc: Are you quite clear about what I mean?) gotov, nedvomen7) ((often with of) without (risk of) being touched, caught etc: Is the ship clear of the rocks? clear of danger.) zunaj (nevarnosti)8) ((often with of) free: clear of debt; clear of all infection.) na čistem, prost2. verb1) (to make or become free from obstacles etc: He cleared the table; I cleared my throat; He cleared the path of debris.) pospraviti; odkašljati se; odstraniti2) ((often with of) to prove the innocence of; to declare to be innocent: He was cleared of all charges.) oprostiti3) ((of the sky etc) to become bright, free from cloud etc.) razjasniti se4) (to get over or past something without touching it: He cleared the jump easily.) preskočiti•- clearing
- clearly
- clearness
- clear-cut
- clearway
- clear off
- clear out
- clear up
- in the clear* * *I [kliə]adjective ( clearly adverb)jasen, svetel; prozoren, čist; (of) neoviran, prost; razumljiv, nedvomen; neobremenjen; bister; popoln, celmilitary sovražnik ni oborožen; konec preplaha; (figuratively) the coast is clear — zrak je čistas clear as crystal — jasen, prozoren; razumljivas clear as mud — nejasen, nerazumljiv, zamotanII [kliə]adverbjasno; naravnost; vso pot, ves čas, popolnomafiguratively to see one's way clear — ne imeti težavto stand clear off — stati ob strani, ne priti v bližinoclear off, clear away — daleč pročIII [kliə]1.transitive verbjasniti, vedriti; čistiti; (of) razbremeniti; razprodati; izkrčiti; pospraviti; plačati, poravnati; urediti; ocariniti; preskočiti; odstraniti; zapustiti, miniti; opravičiti; nautical odpluti;2.intransitive verb(z)jasniti, zvedriti se; razsvetliti se; izprazniti se; marine rešiti se; odpluti, odjadratito clear the decks — pripraviti ladjo za boj; slang pojesti vso jed na mizinautical to clear the land — odplutito clear o.s. — opravičiti senautical to clear the rope — zravnati, razviti vrvto clear s.o.'s skirts — vrniti komu dober glasclear the way! — umakni(te) se!to clear a ship — izkrcati tovor iz ladje;IV [kliə]nounpraznina; izpraznitev; jasnina -
16 life
plural - lives; noun1) (the quality belonging to plants and animals which distinguishes them from rocks, minerals etc and things which are dead: Doctors are fighting to save the child's life.) življenje2) (the period between birth and death: He had a long and happy life.) življenje3) (liveliness: She was full of life and energy.) življenje4) (a manner of living: She lived a life of ease and idleness.) življenje5) (the period during which any particular state exists: He had many different jobs during his working life.) doba6) (living things: It is now believed that there may be life on Mars; animal life.) življenje7) (the story of a life: He has written a life of Churchill.) biografija8) (life imprisonment: He was given life for murder.) dosmrtna ječa•- lifeless- lifelike
- life-and-death
- lifebelt
- lifeboat
- lifebuoy
- life-cycle
- life expectancy
- lifeguard
- life-jacket
- lifeline
- lifelong
- life-saving
- life-sized
- life-size
- lifetime
- as large as life
- bring to life
- come to life
- for life
- the life and soul of the party
- not for the life of me
- not on your life!
- take life
- take one's life
- take one's life in one's hands
- to the life* * *[laif]nounživljenje; človeško življenje ( lives — življenja); figuratively življenjskost, živahnost; življenjepis; živ model; economy trajanje, rok uporabe, življenjska doba (tudi stroja); življenjski zavarovanecto come to life — osvestiti se, roditi sefor life — dosmrten, za celo življenjeas large as life — v naravni velikosti; osebnoa new lease on life — novo življenje, nova življenjska silato take s.o.'s life — ubiti kogato seek s.o.'s life — streči komu po življenjuto take one's life in one's hands — igrati se z življenjem, postaviti svoje življenje na kockoto the life — zvesto, natančno (upodobiti)walk of life — družben položaj, poklicart still life — tihožitjeupon my life! — pri moji duši!to stake one's life on s.th. — glavo staviti za kaj -
17 neck
I [nek] noun1) (the part of the body between the head and chest: She wore a scarf around her neck.) vrat2) (the part of an article of clothing that covers that part of the body: The neck of that shirt is dirty.) ovratnik3) (anything like a neck in shape or position: the neck of a bottle.) vrat•- necklace- neckline
- necktie
- neck and neck II [nek] verb(to kiss, hug and caress (passionately); to pet.) ljubkovati* * *I [nek]nounvrat, tilnik; izrez (obleke); vratina (meso); anatomy vrat (maternice itd.); vrat pri violini, vrat steklenice; geography ožina (morska, kopenska) soteska; printing konus tiskarske črketo break one's neck — zlomiti si vrat; American nečloveško se namučiti, ugonobiti seto crane one's neck — (at, for) stegovati vratneck and neck division — glasovanje, pri katerem dobita obe strani enako število glasovslang to get ( —ali catch) it in the neck — biti hudo kaznovan, trpetineck and heel — docela, trdno (vezati)neck and neck — bok ob boku (dirkalni konji), enako število glasov, enakto save one's neck — rešiti se, rešiti si glavoto take s.o. by the neck — zgrabiti koga za vratneck and crop — popolnoma, kot dolg in širokto throw s.o. out neck and crop — na pete na glavo koga ven vrečito tread on s.o.'s neck — zaviti komu vratto win by a neck — zmagati za dolžino vratu (konjske dirke), za las zmagati (glasovanje)American colloquially neck of the woods — soseščinaII [nek]1.intransitive verb American slangljubimkati;2.transitive verbzaviti vrat (kuri), obglavititechnical to neck down — proti koncu zmanjšati premerIII [nek]nounBritish English zadnji snop požetega žita -
18 see
I [si:] past tense - saw; verb1) (to have the power of sight: After six years of blindness, he found he could see.) videti2) (to be aware of by means of the eye: I can see her in the garden.) videti3) (to look at: Did you see that play on television?) gledati4) (to have a picture in the mind: I see many difficulties ahead.) videti5) (to understand: She didn't see the point of the joke.) razbrati6) (to investigate: Leave this here and I'll see what I can do for you.) videti7) (to meet: I'll see you at the usual time.) videti8) (to accompany: I'll see you home.) spremiti•- seeing that
- see off
- see out
- see through
- see to
- I
- we will see II [si:] noun(the district over which a bishop or archbishop has authority.) (nad)škofija* * *I [si:]noun(nad)škofija; (nad)škofovska stolica; archaic prestolthe Holy (Apostolic) See, the See of Rome — sveta stolicaII [si:]1.transitive verbvideti, zagledati, opaziti, (po)gledati, ogledovati; razbrati, prečitati v časopisih; razumeti, uvideti, pojmiti, predstavljati si, smatrati; izslediti, doživeti, izkusiti; dopustiti, poskrbeti za; sprejeti (goste, obiske); obiskati, priti in pogovoriti se (on o), govoriti z; iti (k zdravniku), konzultirati (zdravnika); spremiti;2.intransitive verbvideti, uvideti, razumeti; premisliti se; pogledati (za čem)worth seeing — vreden, da se vidiI see! — razumem!see?, do you see? — razumeš?, razumete?as far as I can see — kakor daleč mi seže oko; figuratively kolikor morem razbrati, po mojem mišljenjuto see the back figuratively znebiti se obiskovalca, vsiljivcato see s.o. to bed — spraviti koga v posteljoto see s.o. through a difficulty — pomagati komu preko težaveto see eye to eye colloquially strinjati se v mišljenju ( with z)to see with half an eye slang jasno (na prvi pogled, mižé) videtito see s.o. further slang poslati koga k vraguto see good — smatrati (kaj) za dobro, za primernoto see s.o. home — spremiti koga domovI cannot see the joke — ne vem, kaj je smešnega pri temto see life — mnogo izkusiti v življenju, colloquially veselo živetiI don't see him kneeling at her — feet ne morem si ga predstavljati, kako kleči pred njoto see the light figuratively spreobrniti se; videti, kaj je treba narediti, da bo pravto see the red light figuratively zavedati se neposredne nevarnosti ali nevšečnostito see how the land lies — odkriti, kakšen je položajI don't see what he means — ne razumem, kaj hoče reči (kaj misli)you will not see me shot like a dog? — ne boste dopustili, da me ustrelijo kot psa?they see too many people — preveč ljudi sprejemajo (v obiske), obiskujejoto see red slang pobesnetito see service colloquially udeležiti se vojnega pohodahe will never see sixty again figuratively je (že) nad 60 let starsee that the door is locked — prepričaj se, poglej, če so vrata zaklenjena!see this done! — poskrbi (glej), da bo to narejeno!to see things figuratively imeti privide (halucinacije)to see through a brickwall (a millstone) figuratively biti zelo bister, "slišati travo rasti"to see snakes figuratively slang biti v deliriju ali na robu deliriuma tremensato see one's way — videti, najti način (da se nekaj napravi)he cannot see a yard before his nose figuratively (neumen je, da) ne vidi ped pred nosom; -
19 share
[ʃeə] 1. noun1) (one of the parts of something that is divided among several people etc: We all had a share of the cake; We each paid our share of the bill.) delež2) (the part played by a person in something done etc by several people etc: I had no share in the decision.) delež3) (a fixed sum of money invested in a business company by a shareholder.) delnica2. verb1) ((usually with among, between, with) to divide among a number of people: We shared the money between us.) deliti2) (to have, use etc (something that another person has or uses); to allow someone to use (something one has or owns): The students share a sitting-room; The little boy hated sharing his toys.) deliti si3) ((sometimes with in) to have a share of with someone else: He wouldn't let her share the cost of the taxi.) imeti delež•- share and share alike* * *I [šʌ/ə]nounlemež, nož pri pluguII [šʌ/ə]noundelež, del; kontingent; commerce prispevek, delnica, dividenda, vlogashare and share alike — v enakih deležih (deliti; razdeljen)preference shares, preferred shares — prednostne delniceto fall to s.o.'s share — pripasti komu kot deležto go shares with s.o. — (pravično) deliti s komto give his due share to s.o. — dati komu, kar mu pripadaIII [šʌ/ə]transitive verbdeliti (with s.o. s kom), porazdeliti ( among med); deliti (mišljenje); udeleževati se; intransitive verb imeti delež, biti deležen, sodelovati, udeležiti seto share alike, to share and share alike — imeti enake deleže, enako si razdeliti; sodelovati pri prispevkih in pri dobičkuhe would share his last crust figuratively on bi delil zadnjo skorjico svojega kruha (bi dal svojo zadnjo srajco)they ought to share with us in the expenses — oni bi morali deliti z nami izdatke; -
20 touch
1. verb1) (to be in, come into, or make, contact with something else: Their shoulders touched; He touched the water with his foot.) dotakniti se2) (to feel (lightly) with the hand: He touched her cheek.) potipati3) (to affect the feelings of; to make (someone) feel pity, sympathy etc: I was touched by her generosity.) ganiti4) (to be concerned with; to have anything to do with: I wouldn't touch a job like that.) ukvarjati se2. noun1) (an act or sensation of touching: I felt a touch on my shoulder.) dotik2) ((often with the) one of the five senses, the sense by which we feel things: the sense of touch; The stone felt cold to the touch.) tip3) (a mark or stroke etc to improve the appearance of something: The painting still needs a few finishing touches.) poteza4) (skill or style: He hasn't lost his touch as a writer.) tenkočutnost5) ((in football) the ground outside the edges of the pitch (which are marked out with touchlines): He kicked the ball into touch.) avt•- touching- touchingly
- touchy
- touchily
- touchiness
- touch screen
- in touch with
- in touch
- lose touch with
- lose touch
- out of touch with
- out of touch
- a touch
- touch down
- touch off
- touch up
- touch wood* * *I [təč]noundotik, dotikanje, stik, kontakt; zveza, spoj; otip, otipavanje; čutilo tipa, tip; občutnost, tankočutnost; lahen udarec; lahen napad (bolezni ipd.); music udarec; (umetnost) poteza, črta; karakteristična, značilna poteza, izraz; figuratively roka, stil, izvedba, umetnost, spretnost; figuratively kakovost; pečat, kov, žig; primes, sled, nadih, malce; slang stroka, področje; slang izvabljenje (denarja), izprošen denar; prisleparjenje, kraja, "izžicanje"the touch of nature — prirodna črta, simpatičnost po prirodia shilling touch — slang cena enega šilinga, stane en šilingthe Nelson touch — figuratively spretnost (umetnost) izvleči se iz težavnega položajathat was a (near) touch! — za las je šlo!to get into touch with — priti v stik z, vzpostaviti zvezo zto keep in touch with s.o. — biti v stalnem stiku, imeti stalno zvezo s komto lose touch with s.th. — izgubiti stik s čimto put s.o. in touch with — povezati, zvezati koga z (tudi telefonično)to put s.th. to the touch — postaviti kaj na preskušnjoII [təč]transitive verbdotakniti se, dotikati se; (o)tipati, potipati; spraviti v dotik (stik); udarjati, igrati (na klavir, na strune), ubirati (strune); lahno se dotakniti (kakega predmeta); ukvarjati se s čim, imeti opravka z; pokusiti; vzeti, dvigniti, prejeti (plačo); slang izvabiti (denar) od koga, prevarati, ukaniti, ogoljufati, oslepariti; priti v stik (s čim), mejiti na, naslanjati se na, segati do, raztezati se do; ganiti, užalostiti; užaliti, vznemiriti, pretresti, razburiti; (pri)zadeti, pustiti sledove na; vplivati na; colloquially biti enak (komu), doseči (koga), meriti se (s kom); pogoditi, uganiti; skicirati; šatirati; modificirati; žigosati (žlahtno kovino); intransitive verb dotikati se, dotakniti se, priti v stik, mejiti; vplivati na, imeti posledice za; nautical pristati za kratek často touch bottom — dotikati se dna; figuratively doseči najnižjo cenohow does this touch him? — kakšno zvezo ima to z njim? kaj se to njega tiče?nobody can touch him — nihče mu ni enak, se ne more meriti z njimto touch s.o. for two pounds — izvabiti iz (upiliti, navrtati) koga za 2 funtato touch to the quick — zadeti v živo, prizadeti (koga), užalitito touch on the raw — razžaliti, razjeziti, razkačititouch wood! — ne kličimo nesreče!this touches on treason — to meji na izdajo, to je že kot izdaja;
- 1
- 2
См. также в других словарях:
ízven — in izven [vǝn in ven] predl. (ȋ) z rodilnikom 1. za izražanje položaja, ki ni v mejah določenega predmeta ali prostora; zunaj: hiša je izven mestnega obzidja; zidati izven gradbenega okoliša / stanuje izven Ljubljane 2. publ. za izražanje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tvégati — am dov. in nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. za dosego cilja iti v nevarnost a) da se doživi kaj nezaželenega, slabega: nikoli ne tvega, igra zelo previdno; drzni, pogumni tvegajo; kdor gre v gorečo hišo, tvega, da se zaduši / tvegati napad; ni tvegal priti /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
drčáti — ím nedov. (á í) 1. hitro se premikati: vozovi in avtomobili so drčali po gladki cesti; drčali smo, da so nas komaj dohajali / drčati po strmini // lahkotno se premikati po gladki površini; drseti: ladja je urno drčala prek valov / solze mu drčijo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
drséti — ím nedov. (ẹ í) 1. premikati se z močnim, tesnim dotikanjem, navadno po gladki podlagi: deblo je nekaj časa drselo, nato pa se je začelo valiti; ploščica drsi po žlebu; namazane smuči rade drsijo / drseti po klancu / pero drsi po papirju //… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
íti — grém in grèm nedov. in dov., grémo in grêmo stil. gremò, gréste in grêste stil. grestè, gredó in gredò in gréjo stil. grejò; bom šèl in pójdem itd.; pójdi pójdite tudi pojdíte, stil. ídi ídite; šèl šlà šlò tudi šló (ȋ ẹ, ȅ pọ̑jdem pọ̄jdi) 1 … Slovar slovenskega knjižnega jezika
smŕt — i ž (ȓ) 1. prenehanje življenja, življenjskih procesov: izguba krvi je povzročila smrt; nesreča se je končala s smrtjo; lahka, naravna, navidezna, težka smrt; ugotoviti vzrok smrti / do smrti pretepsti // stanje, ko prenehajo življenjski procesi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gláva — e stil. é ž, rod. mn. gláv (á) 1. del človeškega ali živalskega telesa, v katerem so osrednji živčni centri in nekatera čutila: glava ga boli; glava mu je klonila, omahnila na prsi; dvigne glavo in ga bistro pogleda; z dlanmi podpreti glavo;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nosíti — nósim nedov. (ȋ ọ) 1. držati kaj navadno težjega tako, da prehaja vsa teža na osebek, in (večkrat) hoditi: nositi kovček; nositi opeko, vreče; nositi ranjenca; nositi na glavi, v rokah; nositi v košari, s škafom; težko nositi / konj ga je nosil … Slovar slovenskega knjižnega jezika
viséti — ím nedov., vísel (ẹ í) 1. biti oprt, pritrjen na kaj ob zgornjem delu ali nad seboj brez opore na tleh, spodaj: svetilka, zavesa visi; klobuk visi na klinu; slika visi na steni; na veji visi roj; držeč se vrvi, viseti nad prepadom; pod stropom… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
za — prisl. izraža soglasje, pritrditev: biti, govoriti za; glasovati za / dobro premisliti vse, kar govori za in proti; ekspr. nekateri so za, drugi proti; neskl. pril.: glasovi za; dokazi za in proti; sam.: ekspr. ob številnih proti je pričakoval… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
živéti — ím nedov., žível (ẹ í) 1. imeti sposobnost presnavljanja, rasti, razmnoževanja: previsoka temperatura bi uničila vse, kar živi / kar živi, potrebuje hrano 2. biti navzoč v stvarnosti kot živo bitje: v preteklosti so živela nenavadna bitja;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika